Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.

Ob začetku leta 2026 so strokovnjaki in psihologi poudarili pomen spremembe pristopa k novoletnim zaobljubam, ki jih ljudje vse pogosteje rebrandirajo v cilje ali namere. Namesto strogih in pogosto nedosegljivih omejitev, ki so značilne za tradicionalne zaobljube, novi trendi spodbujajo oblikovanje prilagodljivih načrtov za izboljšanje kakovosti življenja, vključno z zdravjem, finančnim stanjem in osebnimi odnosi. Lokalni strokovnjaki v okrožju Baldwin v Alabami so ob tem izpostavili, da takšen pristop omogoča lažje ohranjanje motivacije čez celotno leto. Sprememba terminologije iz »zaobljub« v »namere« odraža prizadevanja za zmanjšanje pritiska, ki ga prinaša 1. januar. Psihologi ugotavljajo, da so posamezniki, ki svoje načrte zastavijo kot proces rasti namesto kot fiksne prepovedi, pri doseganju svojih namer bistveno uspešnejši. Ta premik v razmišljanju je neposreden odgovor na visoko stopnjo neuspeha tradicionalnih zaobljub, ki so se v preteklosti izkazale za psihološko obremenjujoče in pogosto nerealne glede na dejanske navade ljudi.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so izpostavili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi napačnega razumevanja procesov v človeških možganih pri vzpostavljanju navad. Po mnenju strokovnjakov so ključni razlogi za neuspeh nerealni cilji in pomanjkanje usklajenosti med novimi namerami ter obstoječimi življenjskimi vzorci. Za starejše od 50 let, ki so skozi leta morda opustili že številne zaobljube, so svetovalci pripravili devet specifičnih in enostavnejših pristopov, ki temeljijo na postopnih spremembah. Poročilo poudarja, da se je treba pri oblikovanju novih navad osredotočiti na psihološke mehanizme, ki omogočajo, da zaobljube dejansko obveljajo. Namesto drastičnih sprememb, ki jih možgani pogosto zavračajo, strokovnjaki priporočajo metodo majhnih korakov. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki svoje cilje prilagodijo svojemu vsakdanu in fiziološkim zmožnostim, zlasti v zrelejšem obdobju, znatno uspešnejši pri ohranjanju dolgoročnih sprememb v življenjskem slogu.

Strokovnjaki s področja psihologije opozarjajo, da več kot 90 odstotkov novoletnih zaobljub propade že v prvih mesecih po novem letu. Po besedah psihologinje Terri Bly ljudje pogosto sprejemajo cilje, ki niso usklajeni z njihovimi dejanskimi navadami ali pa so preveč zastrašujoči, kar vodi v hitro opustitev namer. Namesto drastičnih sprememb strokovnjaki svetujejo oblikovanje bolj trajnostnih in manj obremenjujočih ciljev, ki upoštevajo posameznikov življenjski slog in pretekle izkušnje. Posebno pozornost namenjajo populaciji nad 50. letom starosti, ki ima na področju sprejemanja zaobljub že bogate izkušnje, a se pogosto še vedno spopada z istimi vzorci neuspeha. Za to starostno skupino se priporoča izbor devetih enostavnejših in dosegljivih ciljev, ki ne zahtevajo korenite preobrazbe življenja. Ključ do uspeha po mnenju analitikov ni v moči volje, temveč v ponovnem premisleku o tem, kako habitus sploh deluje in zakaj se določene navade ne obdržijo kljub prvotni motivaciji. Razumevanje psiholoških ozadij lahko pomaga posameznikom, da se izognejo ciklu januarskega navdušenja in februarskega razočaranja.